BI TUDI SLOVENSKI ŠOLARJI POTREBOVALI SVOJEGA JAMIEJA  OLIVERJA ?
( Vir: Nedelo )

Piše: Dragica Sušnik

Manj maščob in sladkorja, več sadja in zelenjave, so pred kratkim odločili v britanskem parlamentu.
Pri nas končno prihajajo novi standardi za prehrano otrok in mladostnikov v vrtcih, šolah,
ki bodo zamenjali trideset let stare.

Vas kdaj zaskrbi, kaj jedo vaši otroci v šoli? Doma morda že popazite na to,kaj daste v ponev ali lonec,
ko prestopijo šolski prag, pa nimate prav veliko vpliva na njihovo prehranjevanje.
Nemara se bodo mastili z dobrotami iz samopostrežnega avtomata,postavljenega v šolski avli,
s sladkarijami in gaziranimi pijačami. Kaj pa šolska kuhinja? Koliko maščob in sladkorja uporabljajo v njej
ali ponudijo dovolj zelenjave in sadja? Za prehrano v vrtcih in šolah so sicer predpisani standardi,
ki pa veljajo že skoraj tri desetletja. V kratkem naj bi jih končno nadomestili novi,
ki bodo bolj usklajeni s sodobnimi pravili zdravega prehranjevanja.

Za zgled bi nam lahko bila Velika Britanija, kjer bodo maščobe, cvrtje, hamburgerji, sladkane gazirane pijače
in >hitra hrana<, ki diši po nezdravem, v šolah postati preteklost. Zato se je osebno zavzel Jamie Oliver,
najbolj slavni kuhar na svetu. Razkuštrani zvezdnik, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku ( >Vaši otroci jedo smeti!<, >Spravite to sranje z jedilnika!<), je dosegel to, za kar so se starševske skupine in skupine pritiska neuspešno zavzemale že vrsto let: da bi njihovi otroci vsaj v šoli jedli bolj zdravo in po sestavinah ter kalorijah bolj uravnoteženo prehrano. V Angliji je več kot polovica otrok in mladostnikov predebela, z nezdravo hrano se jih veliko baše od jutra do večera. Tega bo zdaj v šolskih klopeh konec! Britanski parlament je prisluhnil Oliverjevi kampanji za bolj zdravo prehrano šolarjev. K temu je pripomogla tudi Jamijeva oddaja, v kateri zvezdniški kuhar pripravlja obroke za učence ( in jih bolj ali manj uspešno prepriča, da skuhano tudi pojedo ), ki je od začetka predvajanja januarja letos med najbolj gledanami. Izjemno podporo je dobil pri princu Charlesu, ki je lani po več sto šolah predstavil primer zdravega jedilnika, za enako ceno kot je vladno določena, hkrati pa spodbuja k pridelavi lokalne proizvajalce in kmete.
Slovenija žal ne premore takšnega Oliverja. A novi standardi za zdravo prehrano v vrtcih inšolah so menda tik pred
javno objavo, čeprav nam na ministrstvu za zdravje, kjer jih pripravljajo niso želeli predstaviti podrobnosti, češ da jih bodo vsem medijem hkrati, ko pač to aktualno. Pri njih nam je uspelo izbezati le ugotovitev, da so zdajšnji standardi,
ki določajo pogostost in sestavošolskih malic ter kosil, v mnogih vidikih zastareli.

Toliko bolj je bila zgovorna dr. Jožica Maučec Zakotnik, direktorica CINDI Slovenija - Nacionalnega programa preprečevanja kroničnih bolezni, ki je standarde pomagala oblikovati še v času svojega službovanja na ministrstvu za zdravje. >Zdrava, uravnotežena in kakovostna prehrana ter aktiven življenjski slog v otroštvu in v mladostniškem obdobju sta bistvenega pomena za ustrezen telesni in duševni razvoj in kakovost življenja otroka ter mladostnika<
je ponovila ( sicer teoretično dobro znano) vodilno načelo. >Tega se oblikovalci politik in programov, ki posredno ali neposredno skrbijo za prehrano otrok, premalo zavedajo. Mislim predvsem na pristojne v šolah in vrtcih.<
Za ustrezno prehranjevanje otrok je po njenem mnenju odgovorna država. >Ta mora postaviti pravne okvire, ki zagotavljajo ustrezne standarde in normative z vidika organizacije,ustreznega kadra in kakovosti prehrane.
Prav tako je nujen nadzor nad izvajanjem določil. Največjo odgovornost na tem področju nosi ministrstvo za šolstvo,
pomembno je tudi sodelovanje drugih ministrstev, predvsem za zdravje ter za kmetijstvo in prehrano.<

TAJNICA IN MATEMATIK ŠE ORGANIZATORJA PREHRANE?

Veljavna zakonodaja ministrstva za šolstvo (MŠŠ) določa, da  morajo vrtci in šole zagotavljati ustrezno prehrano za otroke in mladostnike, vrtci tri do štiri obroke, odvisno od starosti otroka, šole pa vsaj en obrok na dan.
Oboji morajo po zakonu zaposliti organizatorja prehrane, predpisana je njegova izobrazba.
Organizator je odgovoren za uravnoteženo sestavo jedilnikov za otroke, za kakovost živil in pripravo obrokov.
Nadzirati mora delo v kuhinji, sodelovati z vzgojitelji ter učitelji pri razvijanju navad zdravega prehranjevanja.
Na MŠŠ so povedali, da je za zaposlovanje organizatorja prehrane odgovoren ravnatelj, ki ima po zakonu o osnovnem šolstvu pravico do sistemiziranja delovnega mesta. Organizator je strokovni delavec, ki v skladu s svojimi pristojnostmi
vodi in organizira šolsko prehrano. O tem, da naj bi imelo pravilen prehranjevalni režim le 30 odstotkov šol,
na ministrstvu ne vedo nič.

>Obveznosti zaposlovanja organizatorja ne velja za srednje šole, kjer so problemi glede kakovosti prehrane največji< opozarja dr. Jožica Maučec Zakotnik. To je lahko eden od ključnih razlogov za slabo prehrano srednješolcev in poznejše slabo zdravje odraslih. Vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga je v učnih programih učencev in dijakov premalo. Tudi na pedagoških fakultetah tej temi posvečajo le malo pozornosti.<
Skoraj vse osnovne šole v Sloveniji večinoma organizirajo prehrano iz lastne, centralne ali razdeljevalne kuhinje,
hrano zunanjega komercialnega ponudnika jih ima manj kot odstotek. A od 143 srednjih šol s 103.000 dijaki jih ima lastno kuhinjo le četrtina, druga četrtina je sklenila pogodbo z dijaškimi domovi ali drugimi šolami, za prehrano dijakov na polovici šol pa skrbijo zasebniki. Njihova >kulinarična< ponudba žal velikokrat pomeni le hladno hrano ali v najslabšem primeru postavitev avtomatov s sendviči in sladkimi pijačami, ki so daleč od zahtev zdrave prehrane. >Avtomati v prostore šol in vrtcev ne sodijo,< je prepričana sogovornica. A nadzor nad kakovostjo hrane v tem primeru ni zakonsko predpisan, odločitev je prepuščena šoli.

Od 485 osnovnih šol v Sloveniji jih ima organizatorja prehrane 382 ( 78,8 odstotka), ustrezno izobrazbo teh delavcev pa zagotavlja le 34 odstotkov teh šol. >Drugod so lahko organizatorji prehrane kar učitelji zgodovine, zemljepisa, katerega od jezikov, matematike in celo tajnica. >Inšpekcija za šolstvo bi morala biti pristojna za nadzor nad temi nepravilnostmi< je nezadovoljna dr. Maučec Zakotnik. >Zakoni in pravilniki se marsikje ne upoštevajo. Ne bi smeli dopuščati,
da za organizacijo prehrane skrbi učitelj glasbe ali matematike. Izgovor ravnatelja, da nima dovolj dela za polno zaposlitev organizatorja prehrane, je nesmiselna, saj lahko več šol skupaj zaposli enega organizatorja za deljen delovni čas. Brez sprememb na tem področju bo težko učinkovito prenašati nove standarde prehranjevanja v prakso.<
Na ministrstvu za šolstvo so se na ta očitek odzvali s pojasnilom, da >pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli in pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje določata smer in stopnjo izobrazbe organizatorja prehrane. Po zakonu se v osnovni šoli za 420 učencev sistemzira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.
Zato denimo učitelj gospodinjstva svoje delo lahko kombinira z organiziranjem šolske prehrane<.

Največjo pohvalo si po mnenju dr. Jožice Maučec Zakotnik zasluži prehrana v vrtcih, čeprav tudi v teh še vedno uporabljajo standarde in normative prehrane, ki jih je pripravila Skupnost otroškega varstva Slovenije pred 23 leti,
z naslovom Fiziološki normativi za prehrano predšolskih otrok. Na sektorju za vrtce,ki deluje v okviru MŠŠ, so dejali,
da je prehranjevanje otrok v vrtcu del celotnega vzgojno izobraževalnega procesa, katerega namen je zagotavljati ustrezne obroke in navajati malčke na zdravo hrano, spodbujati samostojnost pri prehranjevanju in zagotavljati spodbudno klimo v času obrokov. >Vzgoja za zdravo prehrano ne poteka le v času prehranjevanja, ampak se to znanje vključuje v različne dejavnosti,< so sporočili. >Organizatorji se morajo s stalnim izobraževanjem seznaniti z novostmi na tem področju. Dodaten nadzor nad pripravo hrane zagotavljamo s t.i. načeli HACCP. Smernice za njihovo uporabo je pripravil aktiv organizatorjev prehrane v vrtcih pod vodstvom zdravstvenega inšpektorata. Zahteve glede opreme kuhinj so zelo visoke in jih tudi izpolnjujemo. To se kaže pri investicijah, saj je prav kuhinja najdražji del.<
Čeprav Slovenija ne premore tako močne javne osebnosti, kot je britanski Jamie Oliver, bi se jo po mnenju sogovornice splačalo za te  namene >ustvariti<. Pritiski staršev so zelo pomembni: > Še močnejši in še glasnejši bi morali biti,< meni. >Natančnih podatkov o hranilni sestavi obrokov v šolah in vrtcih v Sloveniji nimamo. Obstajajo le vzorci, ki niso reprezentativni, a kažejo na veliko pomanjkljivosti v hranilni in kalorični sestavi obrokov.<
Trdi, da so na ministrstvu za zdravje, kjer je delala prej, že v času oblikovanja Nacionalnega programa prehranske politike in ob analizah, ki so jih naredili, zaznali številne probleme glede prehrane v šolah in vrtcih. Zaradi pomanjkanja sodobnih prehranskih standardov so že pred tremi leti razpisali CRP ( Ciljni raziskovalni projekt, op.p.), katerega cilj je bilo oblikovati sodobne standarde zdrave prehrane, tudi z vzorčnimi primeri zdravih jedilnikov. Ti naj bi zagotavljali hranilne in energijske normative za različne starostne skupine glede na njihovo telesno dejavnost. Obroki naj bi bili uravnoteženi,
s čim manj sladkorja in maščob. Po mnenju dr. Jožice Maučec Zakotnik je to naložba v prihodnost,
preventivni programi pa na dolgi rok stanejo veliko manj kot zdravljenje posledic nepravilnega prehranjevanja.

Osnovna šola Danile Kumar za Bežigradom v Ljubljani velja za primer šole, ki izstopa po kakovosti prehrane.
Dragica Obranovič je tam organizatorka šolske prehrane že 28 let. Spominja se, da se je v teh skoraj treh desetletjih veliko spremenilo. Daleč so časi malic,ko so učenci jedli kruh s posebno salamo in pili super sladek sok
z logotipom pingvinčka ali natepavali brozgast puding v kovinskih skodelicah.
Na OŠ Danile Kumar imajo dva tipa kuhinje: klasično in t.i. varovalno oz. vegetariansko. Slednjo so kot prvi v Sloveniji uvedli že pred več kot desetimi leti. Kuhinji sta tudi fizično ločeni, prav tako obedovalnici enega in drugega tipa.
Spremembam v prehrani so kljub starim pravilnikom sledili samoiniciativno. >Včasih so otroci jedli predvsem meso,
to pa je težka hrana za organizem, kar zdaj vemo. Zato ga je bistveno manj na jedilniku,< pripoveduje Obranovičeva,
ki nadzira vse procese v kuhinji, pregleduje živila in se dogovarja z dobavitelji hrane. >Pri pripravi hrane uporabljamo veliko manj maščob, na jedilniku je več zelenjave. Nove standarde, ki prihajajo, naša šola praktično že izpolnjuje,
saj naši otroci jedo zelenjavo in sadje vsak dan, to zagotavljamo v vsakem obroku. Težava je predvsem s starejšimi,
ki zavračajo sadje. Mlajšim dajemo še manj mesa in maščob, njihovim potrebam prilagodimo tudi velikost porcij.
V vrtcu, ki je mednarodnega tipa, maščob skoraj ne uporabljamo. Olje je samo olivno ali bučno. Cvrtja ni.
Uporabljamo supersodobno pečico - konvektomat, v kateri pripravljamo jedi brez cvrenja in maščob.

Obranovičeva od otrok iz prve roke izve, kaj jim je všeč in kaj ne. Nekateri so zelo izbirčni.
A sobesednica je prizanesljiva: >Vedno je bilo tako, otroci so najbolj dosledni razsodniki.
Če jim nekaj ni všeč, tega ne bodo jedli in pika. So najbolj zahtevni abonenti!<
O pravilih zdrave prehrane in trendih se izobražuje na seminarjih in bere strokovno literaturo.
Česa danes za nobeno ceno nebi več skuhala, pred tremi desetletji pa je? >Predvsem bi rekla 'ne' cvrtju in salamam,<
je prepričana. >Od salam imamo zdaj kvečjemu pusto šunko ali piščančjo. Polivke za testenine so drugačne.
Veliko več je zelenjave, učenci lahko izbirajo celo med tremi vrstami solate. Poleg glavnega menija imamo na izbiro
še dodatnega in vegetarijanskega. Hrana je zelo pestra in raznolika, kalorično primernejša in bolj zdrava.
Če imamo za malico kaj sladkega, to vedno 'uravnotežimo' z nečim bolj zdravim,
na primer jabolkom, ki deluje na zobe kot zobna krtačka.<
Javne razpise za dobavo živil šola razpiše na dve leti. Imajo štiri različne dobavitelje za meso in mesne izdelke,
pet do šest za kruh in pecivo, štiri za zelenjavo in sadje. >Konkurenca je zelo velika, a samo ta zagotavlja kakovost,<
je prepričana. >Meso meljemo sami, le tako vemo kaj dobimo.<
Obranovičeva je trdno prepričana, da je najbolj pomemben dober kader v kuhinji, ki mora biti odprt za novosti na področju priprave jedi. Ob naštevanju, kaj zdaj jedo otroci za malico in kosilo, se vsem, ki smo odraščali v času sivega socializma, kar milo stori: današnja mladež si želodčke razvaja z zeliščnimi paštetkami, lazanjami, lahkimi siri,kalčki, rukolo, kefirjem, musliji, ravioli, pečenim krompirčkom, lahkimi prilogami, zrezki stroganoff in podobnimi dobrotami.
Za poobedek imajo eko hruške. >Prav danes sem se razjezila, ker so se zmrdovali, češ da niso tako lepe kot tiste iz supermarketa in da so pikaste. Že res, ampak mar radi jeste strupe?! Sem jih oštela. Zdaj se še ne zavedajo, da tisto kar je lepo za oko, ni nujno dobro tudi za organizem,< se malo huduje sogovornica. >Nekateri otroci jedo samo v šoli,
zato je pomembno, kakšna je njihova prehrana. Ne zdi se mi prav, da sta sadje in zelenjava pravzaprav najdražji živili.<

IZGON MAŠČOB IN SLADIC BO NADZOROVALA DRŽAVA

Ker novih standardov za prehrano v vrtcih in šolah v Sloveniji še ne poznamo, smo preučili sloviti angleški primer.

Vse, kar bo vsebovalo več kot deset odstotkov maščob, bo izginilo s šolskih jedilnikov.
Britanska vlada namerava debelost med otroki in mladostniki zajeziti tako, da bo na >črni seznam< uvrstila
gazirane in sladke pijače, hamburgerje, pudinge, čokoladne sladice, tortice, polnomastni sladoled, ocvrte piščančje kroglice, zrezke in ocvrt krompirček. Kulinarične pregrehe v šolskih jedilnicah bodo največ enkrat na teden.
Samopostrežna ponudba bo prepovedana, saj učencem omogoča izbiranje nezdravih jedi,
samopostrežnim avtomatom s prigrizki je torej odzvonilo.

Laburistična stranka je ta mesec razglasila nove standarde za prehrano v šola, v parlamentarno obravnavo bodo prišli še letos, obvezujoči pa naj bi postali do naslednje jeseni. Zaradi pritiska javnosti, na čelu katere je Oliver,
bo vlada za obroke odslej prispevala več, s tem pa omogočila, da bosta na jedilnike prišla sadje in zelenjava
ter hrana pripravljena na zdrav način. Posamezno kosilo za otroka jo je doslej stalo 37penijev,
od letošnjega septembra vladni prispevek 50 penijev, kar pomeni, da bodo šole dobile 220 milijonov funtov več na leto.

Zasebni ponudniki se bodo morali pri razpisih držati pravila >manj kot 10 odstotkov maščob<.
Šole bodo morale najti lokalnega dobavitelja za sadje in zelenjavo, kar zagotavlja svežino jedi,
predpisana bo tudi minimalna količina ogljikovih hidratov na teden, dovoljena vsebnost sladkorja in soli,
pa tudi beljakovin, vitaminov in mineralov. Nadzor nad prehrano bo opravljala inšpekcija.
Radikalnim spremembam bodo morda še najmanj naklonjeni prav tisti, ki so jim namenjene.
Najbolj se bodo spremenile razmere na srednjih šolah, kjer so dijaki doslej jedli predvsem hitro pripravljeno hrano.
Za prilagoditev jedilnikov in slednje novim prehranskim standardom bodo imele šole na voljo še leto dni časa,
vlada in lokalne oblasti pa so na to menda dobro pripravljene. Pilotne študije,opravljene pred uvedbo standardov,
so dale spodbudne rezultate: otroci so shujšali, v razredu so bolj mirni, odsotnosti zaradi bolezni je manj.
S kakšnimi uspehi se bomo lahko pohvalili v Sloveniji, bo pokazal čas.

Avtorica članka Dragica Sušnik